Plantago lanceolata

Ozkolisti ali suličasti trpotec, kot ga tudi imenujemo, je eden od treh vrst trpotcev, ki rastejo pri nas. Pogosta sta v naravi še srednjelisti in veliki trpotec. Trpotec je zeljnata trajnica. Najdemo ga po travnikih, njivah, gruščevju, ob poteh, na ravninah in v gorah. Tam kjer je zemlja rodovitna in gnojena, zrastejo listi do 40 cm visoko, stebelce s cvetom pa še dosti višje. Tam kjer ga pridelujejo v večjih količinah, se seje v vrste, tako da ga laže obdelamo in pokosimo. Je zelo odporen. Neki modrec je zanj napisal sledeče: Hodimo po tebi, te teptamo, ti pa nas kljub temu zdraviš s svojo čudežno močjo. Pri trpotcu so uporabni listi, cvetovi, korenine in seme. Posušeno zmleto seme ustavlja drisko in zbija vročino.

To sem nekoč sam poizkusil, ko sem imel vročino in prehlad, zvečer pa me je čakal važen sestanek. Vsako uro sem pojedel čajno žlično zmletega semena in zalil s čajem. To sem delal nekaj ur in zvečer do sestanka je bila temperatura normalna. Trpotec nabiramo v času cvetenja od maja do avgusta, in sicer liste in cvetove. Pri tem moramo biti zelo pazljivi. Če liste nabiramo v času visoke relativne vlažnosti in jih pri nabiranju zmečkamo ali kako drugače poškodujemo, nam pri sušenju radi počrnijo. Take posušene liste moramo zavreči. Sicer pa ga preventivno ali kurativno kot večino rastlin uporabljamo svežega ali posušenega.

Zaradi različnih snovi, ki jih vsebuje, je tudi priprava različna. Predvsem zaradi saponinov, glikozidov in sluzi ga pri nas za pljučna in bronhialna obolenja, za astmo in celjenje ran v prebavilih uporabljamo hladno namakanega. Prav tako se hladno pripravlja v sirupih.

Tudi za celjenje zunanjih ran uporabljamo svež stisnjen sok oziroma sveže liste, ki jih polagamo na rane. Zanimivo je da se rana nikoli ne zagnoji. če damo nanjo svež rahlo pomečkan list trpotca. Pri tem lahko mirne vesti uporabljamo tudi veliki ali pa srednjelisti trpotec. V starih knjigah pisci enkrat poveličujejo veliki, drugič pa ozkolisti trpotec. Šele sodobne raziskave so potrdile, da vsebuje ozkolista vrsta več zdravilnih učinkovin.

Če pa uporabljamo trpotec kot antiseptik ali za čiščenje krvi, ga samega ali v mešanicah poparimo. Tako da dajemo v mešanice za čiščenje krvi, za zdravljenje obolenj kjer se pojavlja preveč bakterij bodisi v urinu ali v prebavilih. Tudi ženske ga zelo cenijo za zdravljenje belega toka ali premočnih menstruacij.

Pri nas pa je posebno cenjen trpotčev sirup, ki ga pripravljamo z medom. Pripravimo tako imenovan trpotčev lonec. Vzamemo steklen ali keramičen lonec vsebine od 2 do 5 litrov in vanj nalijemo do 2 cm belega medu, nanj nasujemo na med 2 cm narezanih in povaljanih svežih listov trpotca, pa zopet med in zopet trpotec. Tako lonec napolnimo skoraj do vrha, nato ga zapremo s primernim pokrovom.

Na primernem mestu na vrtu skopljemo štirioglato luknjo, tako globoko, da je vrh lonca 25 cm pod nivojem zemlje. V luknjo položimo lonec in nanj postavimo štirioglato desko, da tesno pokrije luknjo. Okoli lonca mora krožiti zrak. Potem preostali del kuhinje do vrha zakrijemo z zemljo.  Mesto, kamor smo lonec zakopali, označimo z zastavico ali količkom. Lonec naj bo v zemlji od 4 do 6 mesecev. Dalj časa bo lonec v zemlji boljši bo sirup.
Vprašali se boste, zakaj v zemlji in zakaj štitioglata luknja. V zemlji je namreč vseskozi enaka temperatura, kar je za fermetacijo zelo ugodno. Tudi štirioglata luknja ima svoje prednosti. Zrak namreč kroži okoli lonca, pa še lonec je čist ko ga vzamemo iz zemlje. Obenem pa manj verjetnosti, da ga bomo ob jemanju iz zemlje razbili.
Vsebino nato precedimo in natočimo v sterilne steklenice. Ne pozabimo prekuhati tudi zamaška. Sirup hranimo v hladilniku.

Tako pripravljen sirup ima kar nekaj prednosti pred sirupom, pripravljenim s sladkorjem.
Sladkor razen glukoze ne vsebuje ničesar, medtem ko vsebuje med poleg fenolnih spojin še kup vitaminov in mineralov.

Prav tako ne priporočam, da se sirupi, pripravljeni z medom dodatno prekuhavajo. Med segret nad 45 °C, namreč izgubi vse zdravilne lastnosti. Pri segretem na višje temperature pa se po novih raziskavah izločijo v med celo določeni strupi. Če pa že delate sirupe s sladkorjem Vam priporočam uporabo rjavega nerefineriranega medu.

Otroci jemljejo sirup po večkrat na dan čajno žličko, odrasli pa jedilno žlico. Liste ozko listastega trpotca nabiramo od maja do avgusta.

Če je le mogoče uporabljajte žajbljev med.
Avtor fotografije: Eigenes Werk