HMELJ – PLEZALKA OB VODAH IN TIHA SPREMLJEVALKA PIVA

Ko slišimo besedo hmelj, večina ljudi najprej pomisli na pivo. Manj znano pa je, da hmelj v naravi raste precej pogosteje, kot si predstavljamo, in da ima v ljudskem izročilu dolgo tradicijo uporabe tudi zunaj pivovarstva. Zgodaj spomladi ga lahko opazimo ob potokih, mejicah in gozdnih robovih, kjer se z vitkimi poganjki ovija okoli grmovnic in drevja. Ko se rastlinje razbohoti, postane manj opazen, a je tam še vedno prisoten.

Mladi poganjki hmelja sodijo med t. i. divjo hrano. Spomladi jih ljudje že dolgo nabirajo in uporabljajo podobno kot šparglje. Pri tem je potrebna previdnost, saj je priporočljivo nabiranje le na območjih, kjer ni škropljenja. Na gojenih hmeljiščih se namreč rastline pogosto obdelujejo, zato je za nabiranje primernejši hmelj, ki raste v naravi.

Rastlina in značilnosti

Hmelj je trajnica in močna vzpenjalka. Poznamo več vrst in sort, pri nas pa je najbolj znana sorta, ki se uporablja v pivovarstvu. Rastlina se vsako leto znova razraste iz podzemnega dela in v sezoni doseže precejšnjo dolžino. V gojenih nasadih se poganjki usmerjajo po žicah, v naravi pa se hmelj oprijema vsega, kar mu stoji na poti.

Največ pozornosti pritegnejo storžki, ki so pravzaprav ženski cvetovi rastline. Ti dozorijo proti koncu poletja in v začetku jeseni.

Hmeljevi storžki in nabiranje

Največ rastlinskih snovi se nahaja prav v storžkih, ki jih nabiramo septembra. Ko jih rahlo pomanemo med prsti, se sprosti aromatičen vonj, ob stresanju pa se iz njih izloči droben rumen prah, imenovan lupulin. Ta je bil v preteklosti posebej cenjen.

Nabrane storžke sušimo v senci ali v sušilnici pri temperaturi do 40 °C. Po sušenju jih shranjujemo v temnih steklenih kozarcih ali dobro zaprtih, večslojnih vrečkah, da se ohranijo hlapne snovi. Kot pri vseh posušenih rastlinah je tudi tukaj pomembno, da jih hranimo v temnem in suhem prostoru.

Hmelj v ljudskem izročilu

V ljudski rabi se hmelj pojavlja predvsem v obliki čajev in kot del zeliščnih mešanic. Zaradi grenkega okusa se redko uporablja samostojno, pogosteje pa v kombinaciji z drugimi rastlinami. V preteklosti so mu pripisovali pomirjujoč značaj in ga povezovali z večernimi napitki ter navadami, povezanimi z umirjanjem po delu.

Opazovanje vsakdanjega življenja je ljudem hitro pokazalo tudi njegov vpliv na izločanje tekočin, kar so povezovali predvsem z uživanjem piva, v katerem ima hmelj pomembno vlogo.

Uporaba v čajnih mešanicah

Na Plavici se hmelj redko uporablja samostojno. Pogosteje je del čajnih mešanic, kjer se povezuje z rastlinami, kot so melisa, sivka, rožmarin in baldrijanova korenina. Takšne mešanice so bile del večernih navad in so se pile v omejenih časovnih obdobjih.

Zaradi izrazitega okusa in moči rastline se je v ljudskem znanju uveljavilo pravilo zmernosti. Hmelj se praviloma uporablja v manjših količinah in vedno skupaj z drugimi rastlinami, pitje pa se po določenem času prekine.

Zmernost in previdnost

Ljudsko izročilo poudarja, da hmelj ni rastlina za dolgotrajno ali pretirano uporabo. Opazovanja so pokazala, da je primeren kot del uravnoteženih mešanic, ne pa kot edina sestavina. Zato se je skozi čas uveljavila praksa, da se čaji s hmeljem pijejo nekaj tednov, nato pa sledi premor.

Hmelj tako ostaja zanimiva in vsestranska rastlina, ki poleg svoje vloge v pivovarstvu nosi tudi bogato zgodbo sobivanja z naravo in človekom.

Za svetovanje o izbiri naših zeliščnih izdelkov in prehranskih dopolnil

pokličite: 07/30 66 830 ali 041/887 362
pošljite e-mail: info@k2m.si
ali nam zastavite vprašanje TUKAJ

Predstavljene izdelke lahko naročite tudi v naši eTrgovini:

>> HMELJ 100g