Borovnica je trajna rastlina, ki spada med polgrme in zato ne sodi med zelišča v ožjem pomenu besede. Je izrazito izbirčna glede rastišča in ne uspeva povsod. Najraje raste v kislih, humoznih tleh, v sožitju z drugimi rastlinami, med katerimi ji je posebej blizu brusnica. Je tipična gozdna rastlina, ki ljubi senco in mir, zato jo najdemo predvsem v iglastih in mešanih gozdovih.
Borovnica v spominu in naravi
Borovnica je za marsikoga rastlina mladosti. Nabiranje borovnic je bilo na podeželju pravi poletni ritual, povezan z dolgimi urami v gozdu, tišino, potrpežljivostjo in dobrim opazovanjem narave. Zanimivo je, da čas zorenja borovnic pogosto sovpada tudi z obiljem gob, zato se poti nabiralcev pogosto prepletajo.
Uporabni deli rastline
Zdravilne snovi borovnice se nahajajo v listih in v plodovih, vendar ne istočasno. Liste nabiramo takrat, ko so plodovi še zeleni ali ko se šele obarvajo, plodove pa ob polni zrelosti. Pomembno je, da listov in zrelih plodov ne nabiramo hkrati.
V listih se nahajajo snovi, kot sta glikozida arbutin in mirtilin. Zaradi njihove sestave se danes opozarja na previdnost pri daljši in intenzivni uporabi pripravkov iz listov.
Plodovi v ljudski rabi
Plodovi borovnice imajo v ljudskem izročilu dolgo tradicijo uporabe. Sveže jagode se uporabljajo v prehrani, iz njih pripravljamo sokove, marmelade, sladice in tradicionalne napitke. Posušene plodove sušimo pri temperaturi do 60 °C.
V ljudskem izročilu so posušeni plodovi veljali za cenjen dodatek pri prehrani otrok, zlasti v obdobjih prebavnih težav. Čaj iz posušenih borovnic se tradicionalno uporablja tudi za izpiranje ustne votline.
Borovnica in vino
Borovničevo vino ima dolgo tradicijo. Pripravljali so ga tako, da so sveže plodove namakali v rdečem vinu, zmes pustili stati nekaj dni, nato pa tekočino precedili. Tak napitek se je uporabljal v majhnih količinah in hranil v temnem prostoru.
Borovnica kot del gozdnega izročila
Borovnica ostaja rastlina, ki jo je treba spoštovati in pravilno nabirati. Njena vrednost ni le v uporabi, temveč tudi v samem odnosu do narave, ki ga zahteva. Nabiranje borovnic uči potrpežljivosti, zmernosti in opazovanja, kar je morda njena največja dediščina.
