PLJUČNICA

Vitalni dih napaja vse življenje. Vitalni dih, preko dihal, prinaša hrano živčevju, osvežuje kri in napaja vsako celico našega telesa. Današnji zrak je zaradi pregrevanja atmosfere vedno bolj prepreden z ozonom, ki v naše telo prinaša naval uničevalnih prostih radikalov, katerim so najbolj izpostavljena prav naša dihala in imunski sistem. Izdelki Plavica odlično pripomorejo k vitalnemu dihu in ponovno prebudijo imunski sistem.

Pljučnica je bolezensko vnetje pljuč, ki ga povzročijo mikrobi. Kljub temu, da gre za vnetje enega organa, je izjemno prizadeto celotno telo, saj pride pri pljučnici do zmanjšane preskrbe telesa s kisikom, kar ima vpliv na vsako celico telesa. Vpliv je še posebej izrazit, če ni prizadet zgolj manjši del pljuč, temveč pljuča v celoti.

Pljučnica v prvi vrsti prizadene mikroskopske zračne mešičke – alveole. Največkrat to bolezen povzročajo bakterije ali virusi, včasih tudi mikroorganizmi, določena zdravila in druga stanja, kot na primer avtoimunske bolezni.                                                                             – Jože Majes 

Večinoma smo laiki mnenja, da pljučnica sledi prehladu oziroma vnetju zgornjih dihal, ki ga nismo uspešno pozdravili, zato se je okužba razširila. Ravno tako tudi menimo, da je za pljučnico značilna visoko povišana telesna temperatura. Pa ni vedno tako …

Tipični znaki ali simptomi:

– kašelj

– vročina (lahko jo spremlja mrzlica)

– oteženo lahko tudi pospešeno dihanje, zasoplost

– ob globljem vdihu ostra in zbadajoča bolečina v prsih

– pri starejših je zmedenost pomemben znak

– pri otrocih mlajših od 5 let pa so zanki vročina, kašelj in hitro ali težko dihanje

– hujši znaki se lahko kažejo kot: pomodrela koža, zmanjšanj občutek za žejo, krči, bruhanje, visoke temperature in zmanjšana stopnja zavesti

Bakterijska, virusna ali atipična?

Pljučnica ima več povzročiteljev, najpogostejša sta streptokok in hemofilus influence. Glede na povzročitelja ločimo pljučnice v več skupin: bakterijske, atipične in virusne.

Bakterijske pljučnice se zdravijo z antibiotiki, ki »preženejo« bakterije streptokoka, poleg tega pa sta potrebna še počitek in zniževanje povišane temperature, ki naraste tudi do 38 stopinj. Poleg tega bolnik še kašlja, težko diha, lahko ima glavobol, izcedek iz pljuč, bolečino v prsih, prav tako je precej utrujen. Diagnozo se postavi s poslušanjem pljuč, krvno preiskavo, po potrebi tudi s slikanjem.

Pri virusni pljučnici je najpogostejši povzročitelj virus hemofilus influence – torej gripe, poleg tega pa še nekaj drugih virusov. Telesna temperatura ni močno povišana, počutimo pa se kot pri gripi ali prehladu: malo vročine, kašljanje, utrujenost. Ker je povzročitelj virus, se ta pljučnica ne zdravi z antibiotiki, temveč so potrebni počitek, zbijanje temperature in pitje zadostne količine tekočine.

Pljučnico lahko povzroči tudi okužba z glivami. V tem primeru ne jemljemo antibiotikov, temveč zdravila proti glivam (antimikotiki).

Atipična pljučnica
Poleg bakterijske in virusne obstaja še ena znana oblika pljučnice, ki ji pravimo atipična. Zakaj atipična? Ker je ne povzročajo tipični povzročitelji, na primer streptokok ali virus gripe, temveč nadloge, kot so klamidija, legionela, mikoplazme – torej mikrobi, ki niso tisti prvi, na katere bi pomislili. Če je atipični povzročitelj bakterija, se atipična pljučnica zdravi z antibiotiki. Žal je atipična pljučnica izjemno nalezljiva, zlasti se širi v zaprtih prostorih z veliko ljudmi, nalezemo pa se je preko kašlja in smrkanja.

Pogoji oz. dejavniki, ki zvišujejo nagnjenost k pljučnici:

– imunska oslabelost

– kajenje

– alkoholizem

– kopb (kronična obstruktivna pljučna bolezen)

– astma

– kronična ledvična bolezen

– bolezni jeter

– zdravila katera zmanjšujejo želodčno kislino – zaviralci protonske črpalke povečujejo tveganje za pljučnico

– tveganje se s starostjo povečuje

Diagnoza pljučnice se običajno postavi glede na telesne znake in rentgensko slikanje pljuč.

Kako si lahko sami pomagamo?

Zelo pomembno je, da si s prehrano in gibanjem že preventivno okrepimo imunski sistem in tako preprečimo, da bi zboleli za pljučnico. Svetujemo opustiti kajenje in v prostorih, kjer se zadržujemo, uporabljati vlažilce zraka, če je to potrebno. Dnevno je potrebno popiti dovolj tekočine, ki v človekovem telesu povzroči hitrejše delovanje celic in obnovo sluznice. Če se zadržujemo na javnih mestih in imamo veliko stika z ljudmi, si je potrebno večkrat umivati roke in po potrebi tudi razkuževati. 

 Za krepitev imunskega sistema je vsekakor najboljša Jožefova pasta JM500, katero se lahko uživa preventivno (2 žlički dnevno) ali kurativno (3-4 žličke dnevno), če že nastopi pljučnica.

Glede na povratne informacije ljudi, vsem zbolelim za pljučnico svetujemo piti čajno mešanico Pulmopran JM 106, ki vsebuje tropotec, meto, timijan, korenine koprive, ptičja dresen, bezeg cvet, slezenovec list, slez list, lipa cvet in islandski lišaj.  Nekatere zdravilne rastline v mešanici delujejo protivnetno, druge pomagajo dvigovati imunski sistem, tretje pa izboljšati okus samega čaja. V kombinaciji delujejo močneje in bolj učinkovito. Ta čaj se pripravi kot hladni namok. V liter hladne vode se namoči 4 čajne žličke čajne mešanice . Pustite namakati 6-8 ur. Potem to precedite in segrejete, vendar ne  zavrete! Shranite v termo steklenico in pijte po požirkih skozi cel dan. Zraven je potrebno veliko počivati!

Ko pa so oboleli otroci pa svetujemo uživanje Jožefove paste Junior JM 505 in pa čajna mešanica namenjena prav za otroke je JM 190 Čaj za otroke za pljučnico. Prilagaja se doziranje glede na starost otroka, navodila so priložena.

>> JM 500 JOŽEFOVA PASTA

>> JM 106 PULMOPRAN

>> SIRUP ZA BRONHIJE (MA 357) – PRANA SIRUP, 200ML