OGNJIČ

Calendula officinalis

 

ajda

 

Že pogled na cvetoče polje posejanega ognjiča nas pozdravi s svojo lepoto. Kot je lep je tudi zdravilen. Ognjič je enoletno zelišče. Zgodaj spomladi ga sejemo v vrstem do 50cm narazen, da ga laže obdelujemo in nabiramo. Kajti ko začne cveteti, obiramo cvetove vsaki dan. Cveti od junija do septembra. Ponekod v Sredozemlju cveti tudi pozimi. Rastlina zraste do 60 cm visoko. Uporabni so samo cvetovi, celi cvetni koški. Večne lističe pri nas uporabljamo namesto žafrana. Listov ne uporabljamo. Poleg flavonoidov, grenčin, saponinov in eteričnih olj vsebuje ognjič barvilo calendulin, po katerem je tudi dobil latinsko ime. Rastlino uporabljamo posušeno in svežo. Svežo predvsem za idelavo mazil in tinktur.

O njegovi zdravilnosti pišejo že stari zdravilci. Omenja ga Hildegarde von Bingen, pa župnik Kneip. V Sloveniji mu je povrnil veljavo pater Simon Ašič. V ljudskem zdravilstvu je v precejšnji meri nadomestil ogroženo arniko.

Posušeno rastlino dajemo v čajne mešanice za blaženje raka, in stranskih učinkov pri zdravljenu raka s kemoterapijo, pri kolitisu, črevesnih obolenjih, sladkorni bolezni in anti oksidativnih čajih. Redno ga prepisujem ljudem, ki imajo notranja vnetja in rane. Tinkture se uporabljajo za celjenje ran, pri natrganih kitah, mišičnih obolenjih in nečisti koži.

Za zgoraj naštete težave uporabljamo tudi obkladke, natopljene s poparkom ognjiča. Še bolj znano je ognjičevo mazilo. Njegovo moč sem spoznal, ko sem ljudem svetoval uporabo mazila pri hrastah v nosu. V nosno votlino si je bolnik nanesel mazilo dvakrat na dan. Po določenem času so hraste izginile, a so se čez dva tedna zpoet pojavile. Po še enkratnem tretmanu so izginile in se niso več pojavile.

Pre j pa je imel človek s tem večne težave. Mazilo uporabljamo tudi pri zatrdlinah na bezgavkah, gnojnih ranah, zmečkaninah, pikih in trdovratnih bradavicah. Priporočamo ga tudi za zdravljenje rapokane kože na rokah in nogah. Odlično zdravi tudi golenske razjede.

Avtor fotografije: Betty Cai

 

Related Posts