Islandski lišaj

ISLANDSKI LIŠAJ

Centraria islandica

Islandski lišaj ne spada med višje rastline, ampak med lišaje. Ljudje, ki hodijo v hribe, ga dostikrat zamenjajo s tistimi lišaji, ki padajo na tla iz smrek. Za nepoznavalce med lišajema ni velike razlike. Treba pa je vedet, da ta rastlina raste vedno na tleh. Izjemoma sem ga našel pod ruševjem na vlažnem delu debla tik nad tlemi, Pri nas ga najdete v gorah, nekje med 1300m do 2000m nadmorske višine. Raste med ruševjem, pod macesni, na suhih sončnih ledinah, kjer je zemlja pusta. Ko ga začnemo iskati, prvega težko najdemo. Ko pa se oko privadi, vidimo, da ga je kar precej. Dobro se zna skriti me nizke trave. V suhem vremenu, pa nam cvili pod nogami.

Islandski lišaj najdemo največkrat v za dlan velikih kupčkih. Značilno zanj je, da je zgoraj olivno zelen, spodaj pa skoraj bel. Ko ga posušimo, postane bodeč in se težko zmelje v prah. Rastlina vsebuje do 50% sluzi, velike količine vitamina B12, kar je zelo pomembno pri zdravljenju

slabokrvnosti. Vsebuje tudi velike količine joda, kar je zelo pomembno pri boleznih ščitnice. Islandski lišaj je najboljše in najučinkovitejše zdravilo za kronična vnetja pljuč, kronične bronhitise, za prehladna obolenja. Zasluzenost prebavil in pljuč.

Nekoč je veljal za glavno zdravilo pri jetiki, ker učinkovito zavira razvoj bakterij. Velja za zdravilo, ki poveča količino mleka pri doječih materah.