Gradivo, Interno Gradivo Zelišča

Divji kostanj

DIVJI KOSTANJ

Aesculum hippocastanum

Divji kostanj je mogočno drevo, ki ga v glavnem srečamo v parkih ali ob cestah kot drevo drevoredov. Poznamo belo cvetočega in rdeče cvetočega. V višino zraste do 30m. Cveti in rodi vsako leto. Pred leti smo na njegovo zdravilnost kar malce pozabili, zadnje čase pa ga ljudje bolj cenijo. To se vidi po tem, da je v jeseni parkih čedalje manj plodov po tleh ker jih poznavalci pridno nabirajo.
divji kostanj

Divji kostanj ni strupen, le njegova uporaba za notranje namene mora biti omejena oziroma kontrolirana. Za zdravljenje uporabljamo cvetove in plodove. Plodovi predvsem vsebujejo veliko škroba, čreslovin, saponin escin, kumarinski glokozid, eskulin in vitamine, smole, itd.

Notranja uporaba zahteva previdnost zaradi escina, ker pri pretirani uporabi povzroča razkroj rdečih krvničk.

Iz divjega kostanja pripravljamo tinkture, olja, mazila, in praške.

Pri nas največ uporabljamo tinkturo divjega kostanja pa tudi mazilo divjega kostanja. Z njo uspešno zdravimo venozna obolenja, krčne žile, mišične krče, odpravljamo trdovratne zunanje glivice in ugodno vpliva na otekle limfe.

S tinkturo tudi čistimo kožo prizadeto od aken.

Mazilo divjega kostanja se uporablja za zdravljenje krčnih žil , pri težavah z notranjimi in zunanjimi hemoroidi. Priporoča se tudi kot zaščita pred sončnimi opeklinami, saj eskuletin vpija sončne žarke.

Prah divjega kostanja se uživa pri črevesnih in želodčnih katarjih, pri obolelih glasilkah in anginskih obolenjih. Pri obolelih glasilkah in angini si ga s prstom nanesemo globoko v grlo. To delamo trikrat dnevno.

Pri driskah oziroma katarjih prebavil ga dajemo bolniku tri do pet noževih konic dnevno med hrano in pijačo. Količina je odvisna od telesne teže bolnika. Previdni moramo biti pri otrocih. Otrokom do 15 let starosti. se ga ne priporoča.

Related Posts