KOZMETIKA
KOPRIVA – ZELENA MOČ ROBOV, GOZDOV IN VRTOV
Kopriva je ena najbolj prepoznavnih rastlin pri nas in že stoletja spremlja človeka v bližini bivališč, ob poteh, živih mejah, vodah in vlažnih gozdovih. Najraje uspeva tam, kjer so tla bogata z dušikom in niso intenzivno obdelana. Rastlina je znana po žgalnih dlačicah, ki ob dotiku povzročijo pekoč občutek, kar je tudi razlog, da jo marsikdo obide, čeprav je bila od nekdaj cenjena v ljudskem izročilu.
Mala in velika kopriva
Mala kopriva (Urtica urens) je enoletnica, ki zraste od 20 do 50 centimetrov visoko. Ima manjše, bolj podolgovate liste z nazobčanim robom, celotna rastlina pa je poraščena z žgalnimi dlačicami. Na eni rastlini se razvijejo moški in ženski cvetovi, zato jo uvrščamo med enodomne rastline. Po sestavi je zelo podobna veliki koprivi, razlikuje se predvsem po rasti in velikosti.
Velika kopriva (Urtica dioica) je trajnica, ki zraste od 50 do tudi 150 centimetrov visoko. Listi so nasprotno nameščeni, podolgovato jajčasti in na obeh straneh poraščeni z dlačicami. Cvetovi so zelenkasto beli, rastlina pa je dvodomna, kar pomeni, da se moški in ženski cvetovi razvijejo na ločenih rastlinah. Moška socvetja so pokončna, ženska pa viseča. Cveti od maja do julija.
Nabiranje in deli rastline
Koprivo nabiramo od marca do junija, ko pobiramo zgornje dele rastline. Kasneje v sezoni nabiramo posamezne liste. Korenine izkopavamo jeseni ali zgodaj spomladi. Uporabni so vsi deli rastline: mladi poganjki, listi, korenine, semena in vršički cvetov. Nabiramo jo na čistih rastiščih, stran od prometnic in onesnaženih območij.
Vloga v tradicionalni rabi
V ljudskem izročilu je kopriva ena najpogosteje uporabljanih rastlin. Pogosto se pojavlja v čajnih mešanicah, prehrani in zunanjih pripravkih. Zaradi svoje bogate sestave je bila cenjena kot del pomladnih navad, ko so ljudje posegali po mladih rastlinah, ter kot sestavina mešanic, namenjenih splošni skrbi za telo.
Pojavlja se tudi v povezavi z nego lasišča in kože, pa tudi kot rastlina, ki je bila del prehrane v obliki juh, prilog, namazov, pestov, kisa in sirupov.
Uporaba v zunanji rabi in vsakdanjem življenju
V tradicionalni praksi se kopriva uporablja tudi zunanje, predvsem za nego las in lasišča. Pogosto se omenja v povezavi z nego mastnih las, prhljaja in splošnega videza las. Prav tako se pojavlja v domačih pripravkih za nego kože.
Semena in cvetoči vršički so bili v preteklosti del različnih obkladkov in mazil. V ljudskem izročilu se semenom pripisuje poseben pomen, pogosto so jih uporabljali ločeno od drugih delov rastline.
Kopriva v prehrani in na vrtu
Kopriva je pomembna tudi kot prehranska rastlina. Mladi listi se uporabljajo podobno kot špinača, za juhe, omake in priloge. Pogosta je tudi v fermentiranih pripravkih, likerjih in sirupih.
V vrtnarstvu se uporablja kot del domačih pripravkov za krepitev rastlin. Iz kopriv so pripravljali tekočine, ki so jih uporabljali za zalivanje ali škropljenje, saj so bile del naravnih vrtnarskih praks.
Zanimivost iz ljudskega znanja
V ljudskem izročilu velja, da proti srbenju in pekočemu občutku po stiku s koprivo pomagajo sveži listi ozkolistnega trpotca, ki jih položimo na kožo in rahlo pomečkamo.
Za svetovanje o izbiri naših zeliščnih izdelkov in prehranskih dopolnil
pokličite: 07/30 66 830 ali 041/887 362
pošljite e-mail: info@k2m.si
ali nam zastavite vprašanje TUKAJ
Predstavljene izdelke lahko naročite tudi v naši eTrgovini:
